Ustvari račun
Prijava
pokaži stranski meni

Zamujanje pri izplačilu plače


Prepogosto se zgodi, da delodajalec zamuja z izplačilom plače. Kako postopati v takšnem primeru? Kakšne pravice ima delavec, kadar delodajalec zamuja z izplačilom plače?


Ker gre za denarno terjatev, jo lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (torej vloži tožbo). Delavcem pa vseeno svetujemo da najprej poskušajo svoje pravice uveljavljati pri delodajalcu. Zakon o delovnih razmerjih namreč pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, kot je npr. obveznost do izplačila plače, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni.

Uspešnost je pri tem vedno odvisna od razloga zakaj je sploh prišlo do zamude, gotovo pa delavec s takšno zahtevo delodajalca opozori, da se zaveda svojih pravic. Običajno so zahteve uspešnejše, če delavec v dopisu zapiše točne določbe Zakona o delovnih razmerjih, na katere se sklicuje in opozori na posledice vložitve tožbe zaradi neizplačila plače. Tako je, saj v trenutku ko delavec plače še ni prejel, ne more zagotovo vedeti ali njegov delodajalec z izplačilom zamuja, ali pa mu je ne namerava izplačati. Dejstvo je, da plača ni bila izplačana, zato lahko sledi tožba zaradi neizplačila plače.
Delodajalec mora v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca plačo izplačati (torej izpolniti obveznost); sicer lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem z vložitvijo tožbe (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Čeprav delavec ni dolžan delodajalca opominjati na izpolnitev, saj je izplačilo plače obveznost delodajalca, da delavca za opravljeno delo tudi plača.

Če se pa zamujanje z izplačilom oz. neizplačevanje plač nadaljuje, bo imel delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, zaradi krivde delodajalca. Gre za drug primer, ko delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ne izplača plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku ali pa če delodajalec vsaj dva meseca ni izplačal plače. Ta dejanska stanja so pomembna. Delavec je v takšnem primeru, kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal sam, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Prav tako je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Hkrati pa lahko uveljavlja tudi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Opomin delodajalcu za izpolnitev obveznosti
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi