Ustvari račun
Prijava
pokaži stranski meni
08.03.2018

Mobing - trpinčenje na delovnem mestu

Spreminjajoče se delovne razmere, tekmovalnost med sodelavci, strah pred izgubo službe, delovna preobremenjenost, nezadovoljstvo z delovnimi razmerami in plačami, nesposobnost vodij… vse to so razlogi, ki lahko vodijo do trpinčenja na delovnem mestu. Zato se v marsikaterem podjetju slabšajo psihosocialne delovne razmere in večajo bolniške odsotnosti zaradi psihičnih preobremenitev.

Kljub številnim raziskavam v zadnjih letih mednarodno sprejete definicije mobinga ali trpinčenja, kot se izraža naš zakonodajalec, še nimamo. Dušan Nolimal, specialist socialne medicine, zaposlen pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, razlaga pojem trpinčenja na delovnem mestu: »O trpinčenju govorimo v primeru ponižujoče in sovražne komunikacije med zaposlenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu (ob tem tudi fizično nasilje ni izključeno), ko oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika ter krši njegove pravice in dostojanstvo. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje, se mora vedenje ponavljati skozi daljše časovno obdobje in v pogostih intervalih. Psihično nasilje se izvaja predvsem na besedni ravni (npr. z žaljenjem, poniževanjem), lahko pa tudi z ignoranco (z namenoma nekoga prezreti, spregledati, ne meniti se zanj) ali z intrigami in spletkarjenjem, s čemer se doseže podoben destruktivni učinek na samozaupanju, samospoštovanju, zdravju in počutju izbrane žrtve.«

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) definira trpinčenje kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.« Takšno ravnanje je torej prepovedano v skladu s 7. členom zakona, v katerem je sicer prepovedano tudi spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu.

Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti tudi ustrezne ukrepe za zaščito delavcev, o katerih mora delavce pisno obvestiti. Tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Naraščajoč trend trpinčenja na delovnem mestu in s tem povezan razvoj duševnih in vedenjskih motenj je namreč mogoč predvsem zato, ker ga omogoča delovno okolje, v katerem ni ustreznih preventivnih ukrepov.

Več o tem kakšne pravne možnosti ima delavec v primeru trpinčenja na delovnem mestu, pa v našem prispevku.




Več novic