Ustvari račun
Prijava
29 €

Zahteva za varstvo pravic delavca

Predpogoj za vložitev tožbe
Vašim potrebam prilagojen in za podpis pripravljen dokument
Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti ali če krši pravice delavca
Enostavno vodenje po korakih in nasveti
Z navodili za postopanje z dokumentom
Z zahtevo za varstvo pravic delavca zahtevate izpolnjevanje delodajalčevih obveznosti ali odpravo kršitve pravic iz delovnega razmerja. Takšno uveljavljanje pravic je obvezen predpogoj za uveljavljanje pravic v delovnem sporu pred sodiščem.

Tekom priprave dokumenta boste deležni številnih nasvetov in koristnih napotkov glede na vašo situacijo. Ponujene vam bodo dodatne možnosti in izpis bo prilagojen glede na vašo izbiro in vnose.

Namig! Našo storitev lahko preizkusite, da vidite kako deluje. Začnite s pripravo dokumenta, s tem se k ničemur ne zavežete. O plačilu se odločite šele čisto na koncu ob potrditvi naročila na blagajni. Takoj po plačilu vas že čaka vaš dokument.
Kaj pomeni zahteva za kasnejši sodni postopek?
S pisno zahtevo delavec postavi okvir morebitnega kasnejšega tožbenega zahtevka zoper delodajalca. V zahtevo mora delavec tako vključiti neizpolnitve vseh obveznosti, ki niso izpolnjene in vključiti vse kršitve pravic. Za tiste, ki ne bodo navedene, se kasneje ne bo moglo zahtevati sodnega varstva (vložiti tožbe), ker obvezni predhodni postopek za zahtevo ni bil izveden.
Kaj je zahteva za varstvo pravic?
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Takšno uveljavljanje pravic je v delovnem sporu obvezen predhodni postopek, saj zakon ne dovoli delavcu neposredno uveljavljati sodno varstvo (vložiti tožbo).
Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Torej šele v kolikor delodajalec zahteve ne izpolni, ima delavec pravico zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Zahtevo za varstvo pravic lahko delavec vloži za katerokoli pravico oz. neizpolnjeno obveznost delodajalca, ki mu pripada na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kolektivnih pogodb (tudi aktov delodajalca, kadar jih ta lahko sprejme) ter zakonov (ne samo Zakona o delovnih razmerjih, temveč tudi drugih zakonov, ki urejajo pravice in obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem, npr. Zakon o javnih uslužbencih). (Krašovec D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2013, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2013. str. 896)
Če ne najdete pogodbe o zaposlitvi?
V kolikor delavec pogodbe o zaposlitvi ne najde ali misli da je nima več in si ne želi pridobiti kopije pri svojem delodajalcu, to ni ovira za pripravo zahteve za varstvo pravic. Uporabnik pa ne bo imel možnosti vnesti podatkov o pogodbi (datum sklenitve, številko pogodbe in delovno mesto) in bil prepričan o svojih pravicah iz pogodbe ter o veljavnosti morebitne kolektivne pogodbe. S pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo se lahko pravice delavcev določijo ugodneje.
Kdaj ne rabite zahteve za varstvo pravic?
Izjeme od pravila predhodnega postopka z zahtevo za varstvo pravic so:
  • Kadar gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. V teh primerih lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, zahteva neposredno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
  • Kadar neizbrani kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V tem primeru lahko neizbrani kandidat v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva neposredno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
  • Prav tako ni potrebno izvesti predhodnega postopka pri denarnih terjatvah iz delovnega razmerja. Te lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Pri čemer velja zastaralni rok petih let. Vendar pozor odločitev o obstoju denarne terjatve (pravici do nje) ne sodi v to izjemo, tukaj gre zgolj za že priznane zneske in sam obstoj terjatve za delodajalca ni sporen, t.i. čiste denarne terjatve! Torej v primerih, ko delodajalec že priznanih izplačil ne izplača. Praksa ni jasna in se presoja od primera do primera, tako se priporoča predhodno speljati postopek z zahtevo, saj škoduje vam ne; vam PA škoduje, če ga ne izpeljete in sodišče odloči, da bi ga morali.
V navedenih primerih predhodni postopek pri delodajalcu ni potreben, saj zakon delavcu omogoča, da neposredno uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Potrebno je biti pozoren zgolj na roke. Ne glede na navedeno pa lahko delavec tudi v teh primerih pisno zahteva od delodajalca izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev, saj lahko tako prepreči eskalacijo spora in da delodajalcu vedeti, da se zaveda svojih pravic in pravnih možnosti.
Predhodni postopek za delavce po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)?
Postopek velja za vse delavce, ki niso javni uslužbenci. Za javne uslužbence velja ZDR-1 zgolj glede možnosti neposrednega sodnega varstva za denarne terjatve.
Postopek je sledeč:
  1. Pisna zahteva za varstvo pravic
    Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
  2. Rok za izpolnitev
    Delodajalec ima 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, da delavcu odgovori, izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpravi kršitve.
  3. Sodno varstvo
    Če delodajalec v roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve (in z morebitnim odgovorom niste zadovoljni), lahko delavec, v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Predhodni postopek za delavce po Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU)?
Postopek velja za vse javne uslužbence, razen za javne uslužbence na obrambnem področju.
O pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta, oziroma o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja se odloči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu. Za vročitev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.
Postopek je sledeč:
  1. Pisna zahteva za varstvo pravic
    Če kot javni uslužbenec menite, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od vaših pravic iz delovnega razmerja, imate pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma. da svoje obveznosti izpolni.
  2. Rok za izpolnitev
    Rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve je 15 dni.
  3. Možnost pritožbe
    Zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja in zoper kršitev pravic iz delovnega razmerja je dovoljena pritožba, če zakon ne določa drugače. Pritožbo morate vložiti v 8 dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v 8 dneh po preteku roka za izpolnitev obveznosti.
    Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Komisija za pritožbe lahko na vaš predlog sicer zadrži izvršitev odločitve o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, če oceni, da bi lahko z izvrševanjem nastale težko popravljive posledice.
  4. Sodno varstvo
    Zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja je dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da ste izkoristili možnost pritožbe.
    Sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem lahko zahtevate v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe. Komisija za pritožbe mora odločiti o pritožbi najkasneje v 30 dneh. Če zoper sklep ni dovoljena pritožba, začne teči rok z vročitvijo sklepa prve stopnje.
  5. Arbitražno reševanje spora
    Če je s kolektivno pogodbo predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko z delodajalec sporazumete o reševanju spora pred arbitražo, in sicer najkasneje v roku 15 dni od odločitve o pritožbi oziroma od poteka roka za odločitev o pritožbi.
V primerih, ko se pa o pravicah oziroma obveznostih po ZJU odloča z upravno odločbo, je zoper odločbo dovoljena pritožba v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ZJU ne določa drugače; zoper dokončno odločbo je pa dovoljen upravni spor. Sodno varstvo v upravnem sporu lahko zahtevate v roku, določenem z zakonom, ki ureja upravni spor.
Kaj pa javni uslužbenci na obrambnem področju?
Za javne uslužbence na obrambnem področju velja postopek za uveljavljanje pravic iz dela po 100a. členu Zakona o obrambi (ZObr) in 38. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV).
Katere so kršitve iz delovnega razmerja?
Zahtevo za varstvo pravic lahko vložite za katerokoli kršitev pravice oziroma neizpolnjene obveznosti delodajalca, ki vam pripada na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kolektivnih pogodb, aktov delodajalca in zakonov; ne samo Zakona o delovnih razmerjih, temveč tudi drugih zakonov, ki urejajo pravice in obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem, npr. Zakon o javnih uslužbencih. Slednji zakon sicer določa svoj predhodni postopek za sodno varstvo delovnopravnih pravic, ki pa prav tako vključuje zahtevo za varstvo pravic.
Sem tujec oziroma moj delodajalec ima sedež v tujini?
Zahteva za varstvo pravic je pripravljena na podlagi aktualnega Zakona o delovnih razmerjih.
Ta zakon se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci.
Uporablja se tudi za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju Republike Slovenije.
Za delavce, ki jih tuji delodajalec napoti na delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, se uporablja ta zakon v skladu z določbami, ki urejajo položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo.
Naša zahteva omogočajo pripravo dokumenta za tuje delavce in samo za delodajalce s sedežem v Sloveniji.
pogosta vprašanja
Kako deluje pogodba24
Najprej odgovorite na zastavljena vprašanja o vaši situacji in potrebah ob vodenju našega virtualnega pravnika. Gre za enaka vprašanja, kot bi vam jih zastavil pravnik osebno, le da v tem primeru ni treba osebno obiskati pravnika.

Na podlagi vaših informacij in odgovorov bo pripravljen pravni dokument, ki je prilagojen vašim potrebam.

Pravni dokument vas bo čakal v vašem uporabniškem računu (Moj račun). O tem boste obveščeni tudi po e-pošti, skupaj s pojasnili kako postopati z dokumentom.
Kako se zagotavlja kakovost storitve?
Kakovost storitve je vsebinsko zagotovljena s strani naših lastnih pravnikov in tehnološko s strani švedskega partnerja Avtal24 AB, ki je vodilni ponudnik spletnih pravnih storitev v Evropi in omogoča to izjemno inovativno digitalno rešitev.
Lahko dokument kasneje spreminjam, popravljam?
Seveda, dokument lahko po potrebi še 14 dni od nakupa neomejeno spreminjate skrbno pod vodstvom našega virtualnega pravnika.
Imate vprašanje pri pripravi tega dokumenta? Z veseljem bomo pomagali.