Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je oblika prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, ki se je lahko delavec posluži kadarkoli. Slednje pomeni, da zanjo ne potrebuje nobenega razloga in ne rabi delodajalcu podati nobene obrazložitve. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom.
Za razliko lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu le, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izražena v pisni obliki.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena delodajalcu. Vroča se:

• praviloma osebno v prostorih delodajalca,
• s priporočeno pošiljko s povratnico,
• s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

Delodajalec, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžan prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na delavcu, saj ta odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delodajalcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi.
Če delodajalec na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

Odpovedi pogodbe o zaposlitvi so pripravljene na podlagi aktualnega Zakona o delovnih razmerjih.
Ta zakon se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci.
Uporablja se tudi za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju Republike Slovenije.
Za delavce, ki jih tuji delodajalec napoti na delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, se uporablja ta zakon v skladu z določbami, ki urejajo položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo.
Naše odpovedi omogočajo pripravo dokumenta za tuje delavce in samo za delodajalce s sedežem v Sloveniji.

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno (pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba) določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega z Zakonom o delovnih razmerjih. V kolikor ima delavec v pogodbi o zaposlitvi naveden krajši odpovedni rok kot velja po zakonu, potem ta rok zanj ne velja, saj velja zakonska določba.
V primeru:

• odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni,
• redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
• redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca od enega leta zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni. V kolikor ima delavec v pogodbi naveden daljši rok, torej daljši od 60 dni, velja zakonska določba.
Za dobo zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih.

Ne glede na določen odpovedni rok, se lahko delavec z delodajalcem dogovori o krajšem odpovednem roku, vendar lahko delodajalec pogojuje sklenitev takšnega dogovora s plačilom ustreznega denarnega povračila (odškodnine, odmene) namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Sporazum o skrajšanju odpovednega roka mora biti naknadno sklenjen v pisni obliki. Z uporabo naše odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa lahko uporabnik izkoristi možnost predlagati krajši odpovedni rok.
Znesek denarnega povračila zakonsko ni določen, gre za dogovor med delavcem in delodajalcem. Višina je lahko sorazmerno enaka plači, ki bi jo delavec prejel, če bi v odpovednem roku delal ali bi šlo za znesek po dogovoru. Zakon sicer izrecno ne določa kdo je dolžan izplačati denarno povračilo, možnost izplačila le dovoljuje. Vendar iz prakse izhaja, da denarno izplačilo izplača stranka, v katere interesu je, da do krajšega odpovednega roka pride; torej stranka, ki ga predlaga.

V kolikor delavec pogodbe ne najde ali misli da je nima več in si ne želi pridobiti kopije pri svojem delodajalcu, to ni ovira za pripravo naših dokumentov. Uporabnik pa ne bo imel možnosti vnesti podatkov o pogodbi (datum sklenitve, številko pogodbe in delovno mesto).
Pri redni odpovedi delavec tudi ne more biti prepričan o dolžini odpovednega roka, ki ga ima. Z zakonom o delovnih razmerjih so odpovedni roki sicer določeni, vendar je lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dogovorjen daljši odpovedni rok.

Sama zavedba kraja in datuma podpisa ni potrebna, saj odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje šele ko je vročena delodajalcu oziroma inšpektoratu za delo.

Najprej odgovorite na zastavljena vprašanja o vaši situacji in potrebah ob vodenju našega virtualnega pravnika. Gre za enaka vprašanja, kot bi vam jih zastavil pravnik osebno, le da v tem primeru ni treba osebno obiskati pravnika.

Na podlagi vaših informacij in odgovorov bo pripravljen pravni dokument, ki je prilagojen vašim potrebam.

Pravni dokument vas bo čakal v vašem uporabniškem računu (Moj račun). O tem boste obveščeni tudi po e-pošti, skupaj s pojasnili kako postopati z dokumentom.

Kakovost storitve je vsebinsko zagotovljena s strani naših lastnih pravnikov in tehnološko s strani švedskega partnerja Avtal24 AB, ki je vodilni ponudnik spletnih pravnih storitev v Evropi in omogoča to izjemno inovativno digitalno rešitev.

Seveda, dokument lahko po potrebi še 14 dni od nakupa neomejeno spreminjate skrbno pod vodstvom našega virtualnega pravnika.