Ustvari račun
Prijava
29 €

Prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku

Primerno za prijavo tako navadnih in podrejenih terjatev kot tudi terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico
Vašim potrebam prilagojen in za podpis pripravljen dokument
Omogoča prijavo podrejenih in navadnih terjatev ter ločitvene pravice
Enostavno vodenje po korakih in nasveti
Z navodili za postopanje z dokumentom
Upnik mora svoje terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice prijaviti v treh mesecih. Prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku omogoča razčlenitev terjatev in prijavo ločitvene pravice.

Prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku uporabite kadar imate za prijaviti podrejene terjatve, navadne terjatve in terjatve, zavarovane z ločitveno pravico. Dodatno vam bo ponujena možnost zapisa odložnega ali razveznega pogoja za terjatev.

Namig! Našo storitev lahko preizkusite, da vidite kako deluje. Začnite s pripravo dokumenta, s tem se k ničemur ne zavežete. O plačilu se odločite šele čisto na koncu ob potrditvi naročila na blagajni. Takoj po plačilu vas že čaka vaš dokument.
Kakšna mora biti vsebina prijave terjatve?
Prijava terjatve v stečajnem postopku mora vsebovati:
  1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
  2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
  1. znesek glavnice terjatve,
  2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
  3. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov.
  4. če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
  5. če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
V kakšnem roku morem prijaviti terjatev v stečajni postopek?
V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka.

Poseben rok prijave v enem mesecu
po vročitvi tožbe velja za upnika proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, v enem mesecu po vračilu koristi za upnika, ki je vrnil korist, pridobljeno z izpodbojnim pravnim dejanjem in v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice za prijavo terjatev za povrnitev škode zaradi odpovedi najemne ali zakupne pogodbe in škode oz. razlike pobota zaradi odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Katere so podrejene in navadne terjatve in kaj je ločitvena pravica?
Opredelitev terjatev in ločitvene pravice nam da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
Morem za prijavo terjatve plačati sodno takso?
Za prijavo terjatev v stečajnem postopku ni več potrebno plačati sodne takse.
Lahko zahtevam povračilo stroškov za pravdo glede prijavljenih terjatev?
Zakon daje možnost upniku, da poleg glavnice terjatve uveljavlja tudi stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Sodna praksa in teorija poudarjata razliko kdaj ti stroški nastanejo. Zagotovo velja, da je upnik upravičen prijaviti stroške, ki so mu nastali v takih postopkih na podlagi že izdane odločbe pred začetkom stečajnega postopka. Na drugi strani pa se upniki, ki odločitve v zadevi oz. odločbe še nimajo pred začetkom stečajnega postopka, morejo odločiti ali te stroške prijavijo (in vzamejo v zakup možnost, da jim stečajni upravitelj stroške prereka) ali jih ne prijavijo (in posledično terjatev za stroške preneha).

Sodna praksa je razdeljena:
  • na eni strani odločitev Višjega sodišča v Ljubljani VSL sklep I Cpg 941/2016 z dne 14.9.2016, ki poudarja obstoj odločitve v dotičnem postopku kot pravni temelj za terjatev stroškov in upravičenost jih zahtevati od stečajnega dolžnika;
  • na drugi strani pa odločitev Višjega sodišča iz Celja VSC sklep Cpg 349/2014 z dne 12.2.2014, ki poudarja načelo enakega obravnavanja upnikov in ponazarja primer upnika, ki je do pravnega temelja prišel zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka; torej so pravdni stroški nastali po začetem stečajnem postopku in ŠE VEČ, stečajni dolžnik jih je sedaj moral plačati prednostno kot stroške stečajnega postopka.
Kje pridobim podrobne informacije o stečajnem postopku?
V kolikor ne veste pod katero opravilno številko se vodi stečajni postopek ali katero sodišče vodi postopek, je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v postopke zaradi insolventnosti na spletni strani AJPES-a eINSOLV. Gre za Vpisnik zadev v postopkih zaradi insolventnosti, ki ga vodi Vrhovno sodišče RS. Na voljo so osnovni podatki o posamezni zadevi (postopku zaradi insolventnosti) in seznam opravljenih procesnih dejanj.
Kadar gre za postopek osebnega stečaja potrošnika, boste za vpogled potrebovali več podatkov. Iskanje podatkov o potrošniku je omogočeno na podlagi opravilne številke in na podlagi vnosa naslednjih kombinacij podatkov:
  • EMŠO ter ime in priimek,
  • davčna številka ter ime in priimek (na podlagi vnosa samo EMŠO ali davčne številke je dostopna samo informacija ali je postopek zaradi insolventnosti začet),
  • ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in rojstni datum.
Katera je pogojna terjatev?
Upnik lahko uveljavlja svojo terjatev kot pogojno terjatev. V tem primeru mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
Pogojna terjatev z odložnim pogojem, pomeni da terjatev šele bo nastala po uresničitvi nekega dejstva oz. okoliščine.
Pogojna terjatev z rezveznim pogojem, pomeni da bo terjatev prenehala po uresničitvi neke določene okoliščine.
Kateri je datum dospelosti terjatve?
Terjatev zapade (dospe), ko nastopi trenutek, od katerega ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan obveznost izpolniti.

Primer 1: Zadnji dan za izplačilo plače je 18. dan v mesecu, datum dospelosti terjatve je 19. dan.
Primer 2: Rok plačila računa je 20.5.2017, datum dospelosti je 21.5.2017.
Kaj pomeni kapitalizirani znesek obresti?
Zakon daje upniku možnost, da lahko poleg glavnice terjatve uveljavlja tudi obresti. V primeru uveljavljanja obresti pa se mora navesti kapitalizirani znesek obresti.
Kapitalizirani znesek obresti je skupen znesek vseh obresti, ki se prišteje glavnici. Obresti za posamezno terjatev pa se izračunajo od dospelosti terjatve do začetka stečajnega postopka.

Uporabite aplikacijo Vrhovnega sodišča RS za izračun zamudnih obresti, pri čemer izpolnite datum, znesek, ohranite vrsto "dolg" in datum izračuna. Če je npr. zadnji dan za izplačilo plače 18. v mesecu, potem zavedete datum 19., za datum izračuna pa izberete datum začetka stečajnega postopka.
Kakšna mora biti vsebina prijave ločitvene pravice?
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku mora vsebovati:
  1. podatke o zavarovani terjatvi iz prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP (smiselno glej: Vsebina prijave terjatve),
  2. določen zahtevek za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
  3. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Za prijavo ločitvene pravice se uporabljajo naslednje določbe, ki smo jih smiselno navedli:
  • Upnik mora prijavi ločitvene pravice priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih navedenih v opisu dejstev in dokazov.
  • Če prijava ločitvene pravice ne vsebuje opisa dejstev ni dokazov ali če prijavi niso priloženi dokazi, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice, če je bila ta prerekana.
  • Prijava mora vsebovati podatek o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatve.
  • Če je upnik za uveljavitev ločitvene pravice pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek, mora navesti podatek o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
  • Če prijava ločitvene pravice ne vsebuje podatkov o začetem pravdnem ali drugem postopku, se znajo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo vsi stroški, ki nastanejo zaradi take opustitve.
  • Če se po prijavi terjatve spremeni podatek o denarnem računu ali če terjatev preide na novega upnika kot singularnega ali univerzalnega pravnega naslednika, mora upnik ali novi upnik o tem obvestiti upravitelja in mu sporočiti podatke, potrebne za plačilo terjatve.
  • Če prijava ločitvene pravice ne vsebuje podatka o denarnem računu ali če upnik ali novi upnik upravitelja ne obvesti o spremembi, velja, da je upnik v upniški zamudi glede plačila njegove terjatve, dokler upravitelja ne obvesti o podatkih, potrebnih za njeno plačilo.
Imate vprašanje pri pripravi tega dokumenta? Z veseljem bomo pomagali.