Ustvari račun
Prijava
29 €

Prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku

Primerno za prijavo vseh vrst izločitvenih pravic
Vašim potrebam prilagojen in za podpis pripravljen dokument
Enostavno vodenje po korakih in nasveti
Z navodili za postopanje z dokumentom
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.

Upnik mora svoje izločitvene pravice do stečajnega dolžnika prijaviti v treh mesecih. Prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku omogoča prijavo po vrsti izločitvene pravice z ustreznim zahtevkom.

Namig! Našo storitev lahko preizkusite, da vidite kako deluje. Začnite s pripravo dokumenta, s tem se k ničemur ne zavežete. O plačilu se odločite šele čisto na koncu ob potrditvi naročila na blagajni. Takoj po plačilu vas že čaka vaš dokument.
Kaj je izločitvena pravica?
Izločitvene pravice določa 22. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Izločitvena pravica je:
  1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
  2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
  3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe, in
  4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
Zakon pa pozna tudi posebno obliko izločitvene pravice v primeru prodaje na daljavo v skladu s tretjim odstavkom 250. člena ZFPPIPP. Gre za pravico prodajalca zahtevati nazaj blago, katero je prispelo v namembni kraj pred začetkom stečajnega postopka in ga je stečajni dolžnik prevzel samo v hrambo.
Kakšna mora biti vsebina prijave izločitvene pravice?
Prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku mora vsebovati:
  1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice,
  2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Za prijavo izločitvene pravice se uporabljajo naslednje določbe, ki smo jih smiselno navedli:
  • Upnik mora prijavi izločitvene pravice priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih navedenih v opisu dejstev in dokazov.
  • Če prijava izločitvene pravice ne vsebuje opisa dejstev ni dokazov ali če prijavi niso priloženi dokazi, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, če je bila ta prerekana.
  • Če je upnik za uveljavitev izločitvene pravice pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek, mora navesti podatek o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
  • Če prijava izločitvene pravice ne vsebuje podatkov o začetem pravdnem ali drugem postopku, se znajo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo vsi stroški, ki nastanejo zaradi take opustitve.
Kaj se zgodi če ne prijavim izločitvene pravice?
Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, in sicer v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Posebnost v zvezi z izločitveno pravico je, da zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ne povzroči prenehanja izločitvene pravice. Izločitveno pravico ima zlasti upnik, ki je lastnik stvari, stvar pa je v posesti stečajnega dolžnika. Zaradi tega je razumljivo, da lastninska pravica že samo zaradi neprijave ne preneha.
Seveda pa se z neprijavo upnik izpostavi tveganju prodaje takšne stvari (predvsem premičnine, pa tudi nepremičnine, pri kateri je vknjižen stečajni dolžnik, upnik pa je na njej že pridobil izvirno lastninsko pravico), saj stečajni upravitelj ne vé, da pripada upniku. Če upravitelj premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, proda, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico. (Vrenčur R., Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov v postopkih zaradi insolventnosti, Podjetje in delo, leto 2014, št. 5, str. 764, GV Založba, d.o.o.)

Sodna praksa (VSL sklep Cst 133/2015) je že zavzela stališče, da je določila ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

ZFPPIPP določa, da če upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. To pravico ima izločitveni upnik le v kolikor je prijavil izločitveno pravico do objave načrta prve splošne razdelitve.

Vse izhaja iz listin, zakaj morem sam to navajati?
  • Upnik mora prijavi izločitvene pravice priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih navedenih v opisu dejstev in dokazov. Sodna praksa (VSL sklep Cst 117/2017) navaja da zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice. Priloge (listinski dokazi) so namreč namenjeni le dokazovanju resničnosti navedb upnika v zahtevku in ne pomenijo navedb oziroma vira podatkov. (Levstek M., Položaj in poplačilo ločitvenih in izločitvenih upnikov, Aktualna vprašanja insolvenčnega prava: 3. strokovno srečanje, GV Založba, 2011, str. 62)
Napisano seveda velja analogno tudi za prijavo terjatve in ločitvene pravice.
Kaj je prenos lastninske pravice v zavarovanje?
Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega.

Ker nepremičnine ne morejo biti predmet fiduciarnega prenosa, saj SPZ na nepremičnini ne priznava (glej 205. člen SPZ) fiduciarnega prenosa v zavarovanje, se 3. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP v delu, ki se glasi na stvari na splošno, torej tudi na nepremičnine, v praksi nanaša predvsem na premične stvari. (Špec, B., Denar je danes redko stvar: izločitvena pravica na premičninah in drugem premoženju, Revija Odvetnik, št. 81/2017, OZS, str. 17) To pa je posledica prepovedi pogojnega prenosa lastninske pravice na nepremičninah. (Tratnik, M., Juhart, M. in Vrenčur, R., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 835)
Kaj pomeni individualizacija premičnine kot predmeta izločitvene pravice?
Predmet lastninske, s tem pa tudi izločitvene pravice po 1. točki 22. člena ZFPPIPP je lahko le točno določena premičnina, ne more biti katerakoli izmed enakih stvari. To sicer ne pomeni, da premičnina, ki je določena po količini, ne more postati predmet izločitvene pravice iz 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP, vendar bo takrat temeljno vprašanje njene individualizacije.

Individualizacija stvari vključuje sledljivost in določitev istovetnosti točno določene stvari, ki jo bo upnik izločil iz stečajne mase. Premičnina mora biti ločena od preostalih enakih premičnin dolžnika, da se ne more pomešati z dolžnikovimi istovrstnimi stvarmi in da je dolžnik ne more uporabljati, skratka, da je mogoče točno določeno, isto, ne samo enako, stvar izločiti iz premoženja dolžnika. (Špec, B., Denar je danes redko stvar: izločitvena pravica na premičninah in drugem premoženju, Revija Odvetnik, št. 81/2017, OZS, str. 18-19)
Ali lahko prijavim izločitveno pravico za terjatev kot drugo premoženje?
Sodba VSL I Cpg 596/2015 navaja, da lahko obstaja izločitvena pravica zgolj na stvareh, in ne na terjatvah. Avtor B. Špec članka Denar je danes redko stvar: izločitvena pravica na premičninah in drugem premoženju (Revija Odvetnik, št. 81/2017, OZS, str. 17) meni, da gre za zmotno presojo in v ta namen navaja sodbo VSC CPG 175/2016, kjer pritožbeno sodišče meni, da med druge premoženjske pravice sodijo tudi terjatve. Hkrati avtor navaja, da je v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) predmet fiduciarnega prenosa tudi finančni instrument in tako predmet izločitvene pravice.
Imate vprašanje pri pripravi tega dokumenta? Z veseljem bomo pomagali.