Ustvari račun
Prijava
39 €

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved s strani delavca
Vašim potrebam prilagojen in za podpis pripravljen dokument
Vključuje obvezen opomin delodajalcu in obvestilo inšpektoratu
Enostavno vodenje po korakih in nasveti
Z navodili za postopanje z dokumentom
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podate, če obstaja kateri izmed zakonsko določenih razlogov. Podate jo lahko v 30 dneh odkar ste ugotovili, osebno zaznali ali se seznanili z razlogom za izredno odpoved (subjektivni zastaralni rok) in najkasneje v 6 mesecih od nastanka tega razloga (objektivni zastaralni rok).

Tekom priprave dokumenta boste deležni številnih nasvetov in koristnih napotkov glede na vašo situacijo. V okviru tega dokumenta boste prejeli še opomin za delodajalca in obvestilo za inšpektorat za delo, ki ga prav tako morate obvestiti o kršitvah delodajalca. Ker je opomin obvezni del postopka za veljavno izredno odpoved, prej navedeni zastaralni roki smiselno veljajo tudi za opomin.

Namig! Našo storitev lahko preizkusite, da vidite kako deluje. Začnite s pripravo dokumenta, s tem se k ničemur ne zavežete. O plačilu se odločite šele čisto na koncu ob potrditvi naročila na blagajni. Takoj po plačilu vas že čaka vaš dokument.
Kaj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Gre torej za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka.
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
  • mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
  • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.
V primeru izredne odpovedi ste upravičeni do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s strani delodajalca, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izražena v pisni obliki.
V kakšnem roku moram podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delavec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved (subjektivni zastaralni rok) in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (objektivni zastaralni rok).
V primeru krivdnega razloga na strani delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon (npr. za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) je možen kazenski pregon šest let od storitve kaznivega dejanja).

Kakšen je pravilni postopek za izvedbo izredne odpovedi?
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku, ki velja za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitve.
Kako moram vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena delodajalcu. Vroča se:
  • praviloma osebno v prostorih delodajalca,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.
Delodajalec, ki se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžan prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na delavcu, saj ta odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delodajalcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi.
Če delodajalec na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.
Višina odpravnine pri izredni odpovedi in odpovedi zaradi spremembe delodajalca?
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odpovedi zaradi spremembe delodajalaca, delavcu pripada odpravnina kot da če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal njegov delodajalec iz poslovnih razlogov.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih, npr. če je v preteklosti prišlo do prevzetja podjetja ali do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja. Pri odpovedi zaradi spremembe delodajalca se torej upošteva delovna doba pri delodajalcu prenosniku (prejšnjem delodajalcu) in delodajalcu prevzemniku (zdajšnjem delodajalcu).
Pri izredni odpovedi, ki nima odpovednega roka, se upošteva tudi delovna dobo, ki bi jo delavec dosegel v času odpovednega roka, do katerega pri izredni odpovedi ne bo prišlo, saj se tudi ta doba šteje kot delo pri delodajalcu. (Šercer M., Štetje delovne dobe in višina odpravnine, Pravna Praksa, GV Založba, 2015, številka 3-4, str. 26). Ti dodatni dnevi ali meseci so morda ravno toliko kot lahko delavcu manjka, da izpolnjuje pogoj dodatnega leta delovne dobe in s tem višjo odpravnino.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika omenjene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Za izračun odpravnine iz poslovnih razlogov se upošteva vsa plača, torej z dodatki, ne le osnova.
Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Evidenca kolektivnih pogodb je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Višina odškodnine pri izredni odpovedi?
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pripada delavcu tudi odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Za izračun odpovednega roka velja, da ima delavec enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal njegov delodajalec iz poslovnih razlogov.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga je odpovedni rok:
  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
  • od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni,
  • nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni,
  • nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih, npr. če je v preteklosti prišlo do prevzetja podjetja ali do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja. Pri odpovedi zaradi spremembe delodajalca se torej upošteva delovna doba pri delodajalcu prenosniku (prejšnjem delodajalcu) in delodajalcu prevzemniku (zdajšnjem delodajalcu).
Kaj se zgodi če nisem izvedel predhodnega postopka pri izredni odpovedi?
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. V kolikor delavec tega postopka ne izpeljete, se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bo štela za izredno odpoved, temveč za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (z odpovednim rokom). (Krašovec D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2013, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2013. str. 535; VDSS sodba Pdp 402/2011)
Ali zaradi izpolnitve obveznosti delodajalca pri izredni odpovedi lahko še podam izredno odpoved?
Sodišča so tudi že zavzela stališče, da opominjanje delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni namenjeno temu, da delodajalec očitano kršitev odpravi ali da obveznost izpolni; tudi recimo naknadno plačilo nepravočasno izplačane plače ne vpliva na obstoj odpovednega razloga. (Weber N., Izredna odpoved delavca zaradi neizplačevanja plače, Pravna praksa, leto 2014, št. 14, str. 18, GV Založba, d.o.o.; VDSS sodba 536/2011; VDSS sodba Pdp 973/2004; VDSS sodba Pdp 223/2012)
Tudi naslednja sodna praksa pravi, da je izredna odpoved po (in kljub) izpolnitvi delodajalca zakonita:
"Z nakazilom zneska, ki ga je tožnica navedla v zahtevi za izpolnitev obveznosti, ni prenehal razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita." (VDSS sodba Pdp 1073/2013)

POZOR!
Nova sodna praksa Vrhovnega sodišča (VSRS sodba VIII Ips 47/2016) pravi, da delodajalec s plačilom zakonskih zamudnih obresti v tridnevnem roku po delavčevem opominu odpravi kršitev, zato pogoj za izredno odpoved ni podan.
Neizplačilo nadomestila plače?
Kadar je del izrednega razloga za odpoved s strani delavca tudi pogoj izplačilo nadomestila plače je ta pogoj izpolnjen že v primeru, če delodajalec delavcu v času, ko mu ne zagotavlja dela oziroma ne omogoča dela, izplača nadomestilo plače, ki je nižje od zakonsko določenega nadomestila plače; ne pa le v primeru, če mu nadomestila plače sploh ne izplača. (Krašovec D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2013, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2013. str. 539; VDSS sodba Pdp 1325/2006)
Zakonsko določeno nadomestilo plače je odvisno od dejstva ali je delodajalec delavca v času nezagotavljanja dela pisno napotil na čakanje na delo doma. Če ga NI napotil, potem delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih delavec ni opravljal dela in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če pa v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev delavec ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
V primeru, da pa delodajalec JE napotil delavca na čakanje na delo doma, pa delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (80 odstotkov osnove iz prejšnjega odstavka).
Kaj pomeni bistveno zmanjšana plača?
Pomen "bistveno zmanjšane plača" se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Po skopi sodni praksi to lahko pomeni izplačevanje 70 % plače (VDSS sodba Pdp 213/2008 in Sodba VIII Ips 143/2009), vendar le v tem konkretnem primeru. Namreč kaj za posameznega zaposlenega pomeni bistveno zmanjšanje plače, je potrebno presojati individualno in glede na osebne življenjske okoliščine zaposlenega.
Kako preverite ali so prispevki za socialno varnost plačani?
Obvezni prispevki za socialno varnost so določeni z zakoni, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke in zaposlovanje.
Preko sistema eDavki lahko pridobite podatke o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja, tako da vstopite v osebni portal eDavki ter oddate "Vlogo za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja" - obrazec IREK-21. Uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec. Za uporabo potrebujete le računalnik s primerno opremo, dostop do interneta in ustrezno digitalno potrdilo.
Lahko se seveda zglasite tudi pri vašem finančnem uradu in podate vlogo za razkritje podatkov.
Prav tako lahko preverite urejenost vašega zdravstvenega zavarovanja preko spletnega portala Zavoda za zdravstveno zavarovanje.



Kadar izredni odpovedni razlog zahteva trajanje dveh mesecev?
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi morate podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved (subjektivni zastaralni rok) in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (objektivni zastaralni rok). Potrebno je biti pozoren na absolutni zastaralni rok šestih mesecev za izredno odpoved. Kadar izredni odpovedni razlog zahteva trajanje vsaj dveh mesecev in bi delavec npr. želel podati odpoved meseca avgusta, sklicujete se pa na kršitev meseca januarja in junija, potem meseca avgusta, meseca januarja več ne bi mogli upoštevati zaradi absolutnega zastaranja. Podobno velja kadar odpovedni razlog zahteva trajanje treh mesecev.
Varnost in zdravje delavcev pri delu?
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje.
Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Med delom pa ima delavec v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.
V primerih iz prejšnjega odstavka delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

pogosta vprašanja
Kako deluje pogodba24
Najprej odgovorite na zastavljena vprašanja o vaši situacji in potrebah ob vodenju našega virtualnega pravnika. Gre za enaka vprašanja, kot bi vam jih zastavil pravnik osebno, le da v tem primeru ni treba osebno obiskati pravnika.

Na podlagi vaših informacij in odgovorov bo pripravljen pravni dokument, ki je prilagojen vašim potrebam.

Pravni dokument vas bo čakal v vašem uporabniškem računu (Moj račun). O tem boste obveščeni tudi po e-pošti, skupaj s pojasnili kako postopati z dokumentom.
Kako se zagotavlja kakovost storitve?
Kakovost storitve je vsebinsko zagotovljena s strani naših lastnih pravnikov in tehnološko s strani švedskega partnerja Avtal24 AB, ki je vodilni ponudnik spletnih pravnih storitev v Evropi in omogoča to izjemno inovativno digitalno rešitev.
Lahko dokument kasneje spreminjam, popravljam?
Seveda, dokument lahko po potrebi še 14 dni od nakupa neomejeno spreminjate skrbno pod vodstvom našega virtualnega pravnika.
Imate vprašanje pri pripravi tega dokumenta? Z veseljem bomo pomagali.